Mural in front of the Rog Centre as a “fight against men on horses”
Home / Forums / Slovenian materials / Creativity / Mural in front of the Rog Centre as a “fight against men on horses”
Tagged: #mural, creativity, culture
- This topic has 0 replies, 1 voice, and was last updated 7 months ago by Anita.
-
AuthorPosts
-
-
“Javna umetnost mora govoriti s tistimi, ki jim služi. V nasprotnem primeru je brez pomena.”
V Parku izbrisanih pred Centrom Rog je nastala stenska slika kolesarke srbske umetnice Andrijane Danilović. Delo poskuša povezati preteklost prostora z njegovo prihodnostjo in osvetljuje vlogo žensk v nekdanji tovarni koles – in nasploh.
Avtorica: Neža Kokol
Andrijana Danilović je slikala stensko poslikavo vsak dan od 8. do 18. ure.
Stenska poslikava pred novim centrom Rog prikazuje kolesarko v gibanju, ki spominja na preteklost nekdanje tovarne Rog, motiv ženske figure, ujete v trenutku zagona, pa simbolizira nove dejavnosti, ki bodo kmalu zavzele nekdanjo tovarno. tovarniški prostor, je dejal umetnik. Izbira motiva je bila popolnoma svobodna, umetnik pa je želel ustvariti delo, ki bo hkrati povezano s preteklostjo prostora in usmerjeno tudi v prihodnost.
Želim se osredotočiti na tiste, ki so se morali boriti za svoje pravice, ne na tiste, ki so podedovali oblast – AndrijanaDanilović.Kolo kot sredstvo ženske emancipacije
Umetnik je upodobil kolesarko, saj je nekdanja tovarna Rog zaposlovala veliko žensk. Kolo, na katerem sedi, ne predstavlja le glavnega produkta nekoč vitalne tovarne, temveč tudi emancipacijo žensk z delom in mobilnostjo; dostopnost kolesa je pomenila možnost prostega gibanja v javnem prostoru, kar pa (še zdaleč ni) samoumevno, na kar je le nekaj let pred Rogom v svojem kultnem filmu Tatovi koles opozoril že italijanski režiser Vittorio De Sica. ustanovljena je bila tovarna.Motiv kolesarja v gibanju spominja na preteklost nekdanje tovarne Rog, hkrati pa simbolizira nove dejavnosti, ki jih Center Rog načrtuje za prihodnost. Fotografija.
Stenska poslikava je tudi umetnikov – oziroma umetnikov – »boj proti možem na konjih«, kot je Danilović duhovito poimenoval spomenike raznim generalom, ki krasijo najpomembnejša mesta. »V ospredje želim postaviti tiste, ki so se morali boriti za svoje pravice, ne tistih, ki so oblast podedovali,« je pojasnil umetnik.
Kolo tako simbolično predstavlja konja kot znak moči, turkizna barva pa je patina na spomenikih. Dodala je, da je želela z barvami ustvariti igrivo estetiko, kot jo poznamo iz stripov in filmov o superjunakih, da bi pritegnila različne generacije. Ptice nad kolesarjevo glavo simbolizirajo mir in so prepoznavni znak umetnice, ki jih redno vključuje tudi v svoja druga dela.Tudi če ni večna, je tukaj in zdaj.
Mural na skoraj 90 m2 veliki steni je viden s Petkovškovega nabrežja in steklenega prizidka Centra Rog na drugi strani parka. Stena, na kateri je poslikana stenska poslikava, je del stavbe, kjer je imel svoj atelje slikar Kostja Gatnik, preostale stene ob njej pa bodo ostale javne grafitarne površine.Umetnik se zaveda, da stenske poslikave, tako kot vse drugo v življenju, niso večne: »S svojim delom želim govoriti ljudem, ki doživljajo težave, o katerih zdaj govorim.« Njeno načelo je filozofija mnogih uličnih umetnikov, arhitektov in aktivistov: javna umetnost mora govoriti s tistimi, ki jim služi; drugače je brez pomena. “Mora biti sposoben komunicirati,” je dodala.
Umetnost, (so)oblikovalka javnega prostora
Andrijana (Jana) Danilović se je rodila leta 1989 v Užicah v Srbiji. Diplomirala in magistrirala je na Oddelku za uporabno umetnost in oblikovanje na Filozofsko-filološki fakulteti v Kragujevcu. Leta 2018 je doktorirala na Fakulteti za uporabne umetnosti v Beogradu z doktorsko disertacijo Mesto in murali – vloga in pomen stenskih poslikav v javnem prostoru. Njeno delo se osredotoča na različne vidike in razmerja med javnim prostorom in umetniškim delom skozi umetniško prakso in teoretske raziskave, objavljene v strokovnih člankih. Avtorizira številne freske in intervencije v javnih prostorih v Srbiji, na Hrvaškem, v Belgiji, Franciji, Črni gori, Grčiji, Bosni in Hercegovini. Razstavljala je na 13 samostojnih razstavah in soorganizirala največji srbski festival ulične umetnosti Rekonstrukcija in neformalni galerijski prostor Objekat 505 v Beogradu. Živi in dela v Beogradu. Stenska poslikava pred centrom Rog je njen zadnji projekt, z njim se je ukvarjala en teden, vsak dan od 8. do 18. ure.Za vogalom otvoritev centra Rog
Center Rog bo za širšo javnost odprt od sredine oktobra, obdobje do konca leta pa bo namenjeno otvoritvenim dejavnostim. Med temi organizatorji izpostavljajo fotografsko razstavo Branka Čeaka in Jureta Horvata, ki bo prikazala prenovo Centra Rog in dokumentirala proces nastajanja poslikave.
-
-
AuthorPosts
- You must be logged in to reply to this topic.